Gozdarski vestnik, letnik 70 • številka 5-6 / Vol. 70 • No. 5-6
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry

UVODNIK 234 Franc PERKO
Nič ni stalnega, tudi gozdovi ne!
ZNANSTVENE RAZPRAVE
235 Miha KROFEL, Klemen JERINA


Pregled konfliktov med medvedi in ljudmi: vzroki in možne rešitve
Review of Human-Bear Conflicts: Causes and Possible Solutions


276 Špela PLANINŠEK, Janez PIRNAT
    Predlogi za izboljšanje sistema funkcij gozdov v Sloveniji
Proposals for Improvement of the System of Forest Functions in Slovenia


253 P. VAKKARI, M. BAJC, A. DRŽAJ, R. BRUS, H. KRAIGHER


Tehnične smernice za ohranitev in rabo genskih virov:
navadna in puhasta breza
DRUŠTVENA DEJAVNOST
284 Jože FALKNER
Poročilo o delu Zveze gozdarskih društev Slovenije za obdobje od 2008 do 2012


286 Jaša SARAŽIN
Zimsko srečanje študentov gozdarstva

 


GDK 156:149.74(045)=163.6

Pregled konfliktov med medvedi in ljudmi: vzroki in možne rešitve
Review of Human-Bear Conflicts: Causes and Possible Solutions


Miha KROFEL, Klemen JERINA

Izvleček: Krofel, M., Jerina, K.: Pregled konfliktov med medvedi in ljudmi: vzroki in možne rešitve. Gozdarski vestnik, 70/2012, št. 5–6. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 100. Jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic, prevod avtorja in Breda Misja. Ljudje že od nekdaj prihajamo v konflikte z medvedi in v Sloveniji se v zadnjih letih število konfliktov povečuje. Pogoj za učinkovito preprečevanje problemov z medvedi je dobro razumevanje vzrokov njihovega nastanka. V prispevku predstavljava pregled dosedanjega znanja o konfliktih med medvedi in ljudmi ter izkušnje z različnimi upravljavskimi ukrepi za njihovo preprečevanje iz tujine in Slovenije. Na podlagi pregleda sva pripravila priporočila (upravljavske ukrepe) za zmanjševanje konfliktov, ki so med medvedi in ljudmi zelo raznovrstni; večinoma so posledica medvedovega oportunističnega iskanja in pridobivanja hrane ter strahu ljudi pred medvedi. Na verjetnost pojavljanja konfliktov vplivajo številni dejavniki, med katerimi je, kot kaže, najpomembnejši dostopnost do hrane človeškega izvora (klavniški odpadki, smeti itn.). Po drugi strani pa številčnost medvedov bistveno ne vpliva na število konfliktov. Precej pomembnejše je število konfliktnih osebkov, ki, čeprav so le majhen del populacije, pogosto povzročijo velik del vseh težav, medtem ko večina medvedov prihaja v konflikte le poredko ali sploh nikoli. Izkušnje iz zadnjih desetletij po vsem svetu kažejo, da je eden najpomembnejših ukrepov za učinkovito zmanjševanje konfliktov preprečevanje dostopa do hrane človeškega izvora. Pri nas doslej temu nismo namenjali zadostne pozornosti, zato sva pripravila seznam prioritetnih ukrepov za Slovenijo, ki so se v tujini že izkazali za zelo učinkovite in ki bi lahko bistveno zmanjšali težave z medvedi. Poleg ureditve problematike hrane človeškega izvora je pomemben kratkoročni ukrep tudi odstranjevanje konfliktnih osebkov, če to ne ogroža populacije medvedov.

Ključne besede: rjavi medved, Ursus arctos, konflikti, velike zveri, upravljanje, Slovenija

Abstract: Krofel, M., Jerina, K.: Review of Human-Bear Conflicts: Causes and Possible Solutions. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 70/2012, vol. 5-6. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 100. Proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic, translated by the author, additional translation Breda Misja. Throughout the history people have always been coming into conflicts with bears and number of conflicts in Slovenia is increasing in recent years. Good understanding of causes for human-bear conflicts is the first step for their effective resolution. In this paper we present a review of the existing knowledge of human-bear conflicts and experiences with different conflict mitigation measures from Slovenia and other countries. Based on this review we prepared recommendations for future management of human-bear conflicts in Slovenia. Human-bear conflicts are very diverse and are mainly connected with bear’s opportunistic foraging and consumption of food and with people’s fear of bear attack on humans. Several factors affect probability of human-bear conflict and the most important is probably access to anthropogenic food (slaughter remains, garbage etc.). On the other hand, it seems that bear density is not significantly connected with number of conflicts. Much more important is the number of problematic bears. Although such bears represent only a small part of bear population, they usually cause majority of all human-bear conflicts, while majority of other bears get involved in conflict only rarely or never. Experiences from last decades worldwide indicate that one of the most effective conflict prevention measures is to prevent bears’ access to anthropogenic food sources. In Slovenia very little attention has been given to this management measures so far. We prepared a list of priority conflict prevention measures that proved to be very effective in other countries and could considerably decrease number of conflicts in Slovenia. In addition to prevention of access to anthropogenic food, also removal of conflict bears is important short-term conflict resolution measure, given that such intervention doesn’t threaten the bear population.

Key words: brown bear, Ursus arctos, conflicts, large carnivores, management, Slovenia


GDK 907+903+97(045)=163.6

Predlogi za izboljšanje sistema funkcij gozdov v Sloveniji
Proposals for Improvement of the System of Forest Functions in Slovenia

Špela PLANINŠEK1, Janez PIRNAT2

Izvleček: Planinšek, Š., Pirnat, J.: Predlogi za izboljšanje sistema funkcij gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 70/2012, št. 5–6. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 34. Prevod avtorja, jezikovni pregled angleškega besedila Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
V prispevku obravnavamo utemeljenost, načrtovanje in pomen funkcij gozda v Sloveniji in jih primerjamo s funkcijami, dobrinami in storitvami gozda izbranih štirih evropskih držav ter treh mednarodnih gozdarskih procesov. Pogled izza meja Slovenije je razkril množico novih storitev, ki jih ljudje vedno bolj intenzivno prepoznavajo in zahtevajo od gozdarskega sektorja. Glede na trende bi morali v našem sistemu funkcij ohraniti glavne skupine funkcij (ekološke, socialne, proizvodne), kot samostojni skupini pa poudariti predvsem pestrostno in rekreacijske funkcije. Iz pregleda obstoječega sistema funkcij izhajajo tudi ideje za izboljšanje načrtovalskega postopka od določanja funkcijskih enot naprej. Namen raziskave je bil predlagati izboljšan sistem funkcij, ga narediti preprostejšega in uporabnega za spremljanje stanja funkcijskih enot.

Ključne besede: funkcije gozdov, storitve gozdov, dobrine gozdov, kartiranje, konflikti, načrtovanje, mednarodne smernice

Abstract: Planinšek, Š., Pirnat, J.: Proposals for Improvement of the System of Forest Functions in Slovenia. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 70/2012, vol. 5-6. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 34. Translated by the authors, proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. This research explores the history and development of forests functions in Slovenia in comparison to four selected European countries and three international forest processes. It describes the attitude of people towards them and the potential for planning and monitoring of functions in space and time. Literature review helps to evaluate the importance of forest functions in the selected European countries and the parallels or the shortcomings between international trends in relation to forest functions, services and goods. A quantity of new services is showing up when looking across Slovenian borders; people increasingly recognize them and require from intensive forest planning. Given the trends we should maintain the main groups of the functions (ecological, social, production) and exclude at least recreational services and biodiversity function as separate groups. The results will help to prepare guidelines for the improvement of system of forest functions, services, and goods planning processes beginning with the determination of functional units. The objective is to improve the system of forest functions, making it more unique and useful for monitoring the current state and progress of functional units.

Key words: forest functions, forest services, forest goods, mapping, conflicts, planning, international guidelines
 


Tehnične smernice za ohranitev in rabo genskih virov:navadna in puhasta breza

Pekka Vakkari, M. Bajc (prevod), A. Držaj, R. Brus, H. Kraigher

Izvleček: Pekka Vakkari, M. Bajc (prevod), A. Držaj, R. Brus, H. Kraigher: Navadna in puhasta breza. Betula pendula, Betula pubescens
Tehnične smernice so namenjene vsem, ki cenijo dragocen genski fond navadne in puhaste breze in njuno varovanje z ohranjanjem semenskih virov in rabo v gozdarski praksi. Namen smernic je ohranitev genetske raznolikosti vrste v evropskem merilu. Priporočila v tem sestavku so temelj, ki ga je treba dopolniti in naprej razvijati ob upoševanju lokalnih, nacionalnih ali regionalnih razmer. Navodila temeljijo na razpoložjivem znanju o vrsti in splošo sprejetih metodah za ohranjanje gozdnih genskih virov. Slovenski dodatek vsebuje opise navadne in puhaste breze, navaja njuno naravno razšrjenost v Sloveniji ter rabo gozdnega reprodukcijskega materiala.

Ključne besede: navadna breza, puhasta breza, gozdni reprodukcijski material, Slovenija

Abstract: Pekka Vakkari, M. Bajc (translation), A. Držaj, R. Brus, H. Kraigher: Silver birch and downy birch.
Betula pendula, Betula pubescens These technical guidelines are intended to assist those who cherish the valuable genepool of silver and downy birch and their inheritance, through conserving valuable seed sources or use in practical forestry. The focus is on conserving the genetic diversity of the species at the European scale. The recommendations provided in this module should be regarded as a common agreed basis to be complemented and further developed in local, national or regional conditions. The Guidelines are based on available knowledge of the species and on widely accepted methods for the conservation of forest genetic resources. The Slovenian annex provides descriptions of the silver birch and of downy birch, an overview of their natural distributions in Slovenia; and beside it emphasises the forest management, nature conservation and use of forest reproductive material.

Key words: silver birch, downy birch, forest reproductive material, Slovenia